vencas — sm. (3) 1. velnias, nelabasis: Eidamas keturpėsčias matė vencą Všt. ^ Lekia kaip vencas su tabaku! Lkš. Čia nė pats vencas nepadės Mrj. O kad jį vencas paimtų! Kt. 2. išdykėlis, nenaudėlis: Vencas vaikas, vė jo nėr namie! KzR. 3. neaiškus daiktas … Dictionary of the Lithuanian Language
Le Tournoi des Dames — Article principal : Huon d Oisy. Le Tournoi des Dames est un poème. Extrait de Hugues III d’Oisy, Trouvère : «Les Trouvères Cambrésiens» d’Arthur Dinaux p. 126 « Hugues III, Seigneur d’Oisy, issu d’une des plus Anciennes et… … Wikipédia en Français
vaincre — [ vɛ̃kr ] v. tr. <conjug. : 42> • XIIe; veintre fin IXe; lat. vincere 1 ♦ L emporter par les armes sur (un ennemi public ou privé). ⇒ battre, défaire, écraser. « Pour les vaincre, il nous faut de l audace » (Danton). Qu on n a pas vaincu. ⇒ … Encyclopédie Universelle
vaincu — vaincu, ue [ vɛ̃ky ] adj. • XIIe; p. p. de vaincre ♦ Qui a subi une défaite (de la part d un ennemi, d un rival, d une force quelconque). S avouer vaincu : reconnaître sa défaite. ⇒ abandonner, capituler , se rendre. Il était vaincu d avance, sa… … Encyclopédie Universelle
aiguillon — (è güi llon, ll mouillées, et non è güiyon. Dans le XVIe s. on prononçait la syllabe gui comme aujourd hui, c est à dire en diphthongue, ainsi que dans huile ; voy. Palsgrave, p. 16. Au contraire un dictionnaire du XVIIIe s. donne la… … Dictionnaire de la Langue Française d'Émile Littré
AUREA Mala — Graece χρυσἀ μῆλα, dicta sunt Veteribus mala Hesperia seu Hesperidum, quod aureô colore essent. Auctor Orphaicorum, quem quidam Onomacritum esse volunt et floruisse circa Olymp. 50. ubi de symbolis Mysteriourm Dionysiacorum, apud Clement. Μῆλά τε … Hofmann J. Lexicon universale
grólika — e ž (ọ) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jágoda — e ž (á) 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise; z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere / ekspr. prebirati obraze ljudi presojati // večkrat brati, prebrati: prebirati klasike,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slovó — ésa s (ọ̑ ẹ̄) 1. pozdrav, pozdravljanje pri odhodu, navadno s stiskom roke: slovo je bilo prisrčno; oditi brez slovesa; pomahati v slovo; hladno, kratko, žalostno slovo; slovo od sosedov in prijateljev / dali so si roke v slovo / tujemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika